Program gozdarski tehnik ima na Srednji gozdarski in lesarski šoli (SGLŠ) tradicijo izobraževanja dolgo več kot 70 let. V vseh teh letih se je marsikaj tudi spremenilo, nekatere stvari pa ostajajo iste. V videoposnetku si oglejte zgodbe naših dijakov, ki so k nam prišli v različnih obdobjih in iz različnih koncev Slovenije. Srednja gozdarska šola Postojna je bila zanje vir znanja, ki jim je odprla vrata za zaposlitev na različnih delovnih mestih in nadaljnje šolanje.
Teoretične vsebine izobraževalnega programa gozdarski tehnik se izvajajo v šoli in v specializiranih, tematsko opremljenih učilnicah na strojni postaji. Praktični del pouka se izvaja na šolskem poligonu, na šolski tračni žagi ter na terenu. Strokovne vsebine programa so razdeljene na štiri sklope, in sicer gospodarjenje z gozdom, lovstvo, trženje lesa in organizacija gozdarskih del ter izbirne vsebine. Nekaj vsebin, prostorov in opreme si lahko ogledate v videoposnetku.
V program SSI gozdarski tehnik se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil:
Prijava za vpis v začetni letnik srednje šole
V program se ne morejo pisati kandidati, ki so uspešno zaključili programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij in opravili zaključni izpit oziroma poklicno maturo ali maturo.
Za več informacij vam je na voljo naša svetovalna delavka Petra Prelc na telefonski številki +386 (0)5 850 10 33 ali preko e-pošte petra.prelc@guest.arnes.si.
Predmetnik srednjega poklicnega izobraževanja gozdarski tehnik sestavljajo splošnoizobraževalni predmeti, strokovni moduli, praktično izobraževanje pri delodajalcu, interesne dejavnosti in odprti kurikulum.
• izbirni predmeti: krajinska pedagogika, arboristika, žičničarstvo, strojna sečnja, gradnja lesenih objektov …
• številni izzivi (projektiranje učnih poti, kuhanje kope)
• oseben pristop in odprt odnos
• učitelji so odlični strokovnjaki, dobri mentorji in vztrajni tutorji
• uporabljamo najnovejše stroje, raznolike naprave in orodja
• 15 učiteljev stroke svoje znanje nadgrajuje tudi v tujini
• dijake spodbujamo k medsebojni pomoči
• spoznavanje stroke in praksa v tujini
• dijaški dom v neposredni bližini
• omogočamo razvoj talentov in zanimivih idej
• pouk zaključimo najpozneje ob 13.40
• dobre prometne povezave
• odlična malica
Arboristika je v zadnjem času postala ena pomembnejših smeri urbanega gozdarstva. Drevje v mestnem okolju je potrebno s strokovnimi posegi oskrbovati in negovati, saj lahko v nasprotnem primeru naredimo več škode kot koristi. V Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna se z arboristiko ukvarjajo učitelji, ki so opravili mednarodno priznane licence za arboriste. Svoja znanja nenehno izpolnjujejo na mednarodnih simpozijih v tujini. Zaradi kvalitetnega dela jim je uspelo nekaj projektov in simpozijev pripeljati tudi k nam. Praktični pouk pri predmetu arboristika je zelo praktično naravnan. Izvaja se na različnih lokacijah, kar omogoča, da je praktični pouk zanimiv in pester. Najboljši dijaki se lahko udeležujejo tudi arborističnih državnih prvenstev, ki so dobra promocija plezalcev za bodoče delodajalce.
»Gremo za tri dni«
Spoznavanje gozdarstva ni vezano le na okolico šole, ampak se odpravljamo tudi na daljše ekskurzije. Sledimo znanju in vsebinam, ki jih predelamo v posameznih letnikih. Vsekakor pa je najbolj zanimivo takrat, ko gremo v povsem novo okolje. Za dlje časa.
Tradicionalno se v drugem letniku programa gozdarski tehnik dijaki odpravijo v Avstrijo. Ogled tamkajšnje predelave lesa, drevesničarstva, načina gospodarjenja z gozdovi in divjadjo je vedno pester. V veliko pomoč nam je tudi dobro sodelovanje z gozdarsko šolo HBLA Bruck an der Mur. Tako se dijaki in dijakinje seznanijo tudi z gozdarskim izobraževanjem. Okolica pa nudi tudi številne druge, z gozdarstvom posredno ali neposredno povezane znamenitosti.
Dalj časa traja tudi spoznavanje Prekmurja. Značilni in posebni gozdovi so pogosto spregledani. Na ekskurziji spoznamo, da Prekmurje ni samo ravnina z žitaricami in koruzo. Vodenje lokalnih gozdarjev je strokovno in pestro, saj poleg gozda spoznamo tudi »gozdarsko-lovsko« kulinariko.
Nekaj ekskurzij je povezanih z lokalno predelavo lesa. Držimo se načela, da je pomembno obiskati tudi primere dobrih praks v lokalnem okolju. Dijaki in dijakinje tako pridobijo širši vpogled v gozdarstvo in lesno trgovino.
Povezovanje gozdno-lesne verige, od semena do izdelka, je bistveno za spoznavanje možnosti zaposlovanja in podjetništva. Stremimo k razširitvi znanj o različnih področjih, ki jih pokriva gozdarstvo. Obiski različnih predelov Slovenije in tujine dajejo dijakom ogromno uporabnih informacij.
»Evropski prvaki!«
Marsikateri dijak je tiho, včasih pa tudi bolj naglas, razmišljal o uspehu na tekmovanjih. In kaj je lepšega, ko se take sanje uresničijo? Srednja gozdarska šola Postojna je v gozdarskih tekmovanjih sodelovala od vedno, ne samo v tekmovanjih lokalnega ali državnega pomena, ampak tudi v tekmovanja svetovnega ranga. Naši dijaki in dijakinje (ja prav ste prebrali, tudi dijakinje gozdarske smeri odlično vihtijo motorno žago) se lahko pohvalijo z izvrstnimi učitelji, kateri jim omogočajo osvojitev tudi najvišjih nazivov na tekmovanjih.
Tekmovanja razumemo tudi v smislu razvoja in nadgradnje strokovnih znanj. Takšno je naše najpomembnejše tekmovanje – Evropsko tekmovanje v gozdarskih veščinah za študente in dijake. Na tekmovanju je potrebno pokazati tako veščine ravnanja z motorno žago, kot znanja o gozdnih sestojih, živalih, škodljivcih … Osvojitev naslova prvakov je težka, saj se zanj poteguje okrog 20 gozdarskih šol – iz vsake države lahko sodeluje le ena, najboljša. Srednja gozdarska šola Postojna je v zgodovini teh tekmovanj postavila Slovenijo v izvrsten položaj, saj dosegamo odlične rezultate. Od 17 tekmovanj, smo enajstkrat stali na stopničkah, štirikrat smo bili evropski prvaki!
Pot se ne zaključi na evropski ravni, res pa je, da si prehod na svetovno raven pribori le en mladinec, kateri je član slovenske reprezentance. Tu se izvrstno znajde tudi Janez, učitelj, ki je z dosegom tretjega mesta poskrbel za najvišjo slovensko uvrstitev. Njegove izkušnje so pri treningih nenadomestljive. Da nam gre odlično tudi pri dekletih, je dokazala Ines, ki je postala svetovna podprvakinja.
Močna konkurenca med šolami je tudi na gozdni olimpijadi Alpe-Adria. Tu smo dosegli izjemen zgodovinski uspeh – v Sarajevu je prvič v zgodovini tekmovanja klestila dijakinja. Izjemen uspeh, saj je kleščenje rezervirano le za najboljših 12. Za popoln uspeh pa je dosegla tretje mesto. Med 120 dijaki in dijakinjami je to enostavno vrhunsko. Med posameznimi uvrstitvami pa ima posebno mesto tudi Blaž, ki je postal prvak olimpijade.
Številne izkušnje nam pomagajo tudi pri organizaciji, saj smo skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi organizirali tudi državno tekmovanje gozdnih delavcev. Tudi tukaj smo poželi številne odlične rezultate.
Udeležujemo pa se tudi drugih tekmovanj, katera so bolj ali manj povezana s strokovnimi znanji. Med njimi tudi zabavno tekmovanje iz poznavanja lovstva – Male zelene celice.
Pri modulih krajinska pedagogika, trajnostni razvoj, zavarovana območja in urejanje gozdnate krajine dijaki programa gozdarski tehnik pogosto izvajajo praktična dela ali terenske ekskurzije, kjer spoznajo raznolikost gozdarskega dela in tudi raznolikost narave. Povezanost gozda z našim življenjem lahko vidimo na vsakem koraku, zato je pomembno, da znamo gledati na gozd z zelo široko perspektivo. Voda, rodovitna prst, čist zrak … vse je v neposredni ali posredni povezavi z gozdom in dijaki tako raziskujejo medsebojne povezave, pa tudi težave in rešitve le teh.
Srednja gozdarska šola Postojna izvaja raznolike projekte s področja gozdarstva, v katere se vključujejo dijaki in učitelji. Opravljanje (praktičnega) usposabljanja učiteljev in dijakov v tujini, izmenjave med šolami in strateška partnerstva s šolami in podjetji v tujini (Švedska, Danska, Estonija, Češka, Poljska, Islandija) prispeva k večji odprtosti šole in strokovnemu razvoju vseh.
Dijaki v 3. letniku programa gozdarski tehnik opravljajo tritedensko praktično usposabljanje v tujini. Tja se odpravijo v dvojicah in čeprav je v času njihove mobilnosti organizirano in poskrbljeno za njihovo bivanje, prehrano in mentorstvo, so izkušnje samostojnega življenja v tujini brez neposredne pomoči staršev in učiteljev neprecenljive. Dijaki širijo obzorja, spoznavajo nove kulture, navade in tuje jezike, se povezujejo s sovrstniki zunaj meja Slovenije ter krepijo samozavest in medkulturne kompetence.
Bistvena razlika med visokošolskimi študijskimi programi in univerzitetnimi študiji je, da so prvi bolj povezani s praktičnimi znanji in so osnova za zaposlitev, medtem ko so drugi osnova za drugo bolonjsko stopnjo in raziskovanje. Obema študijema je skupno, da se po koncu študentje lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo šolanje.
Višjim šolam in visokošolskim strokovnim študijskim programom prve bolonjske stopnje je skupno, da se pri omejitvi vpisa izbor načeloma opravi glede na splošni učni uspeh pri poklicni maturi in splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, pri čemer so dijaki strokovnih šol v prednosti, saj načeloma veljajo za nekoliko lažje od gimnazij, kar posledično pomeni, da imajo dijaki z enakim vložkom v strokovnih šolah boljši učni uspeh.